Prvotno gre za terapijo, kjer suho zbadamo mišične prožilne točke z namenom raztrganja nepravilnih povezav med mišinimi vlakni. Nato s pomočjo igelne terapije neposredno izključimo povrhnjo plast kože in podkožja in tako neposredno električne vale preko akupunkturne igle prinesemo globlje v mišična vlakna. Tako specifično globljo ležečo mišico lahko stimuliramo s:
- ponavljajoča stimulacija z visokimi frekvencami (50-100 Hz) inhibira vzdražnost senzoričnih in motoričnih nevronov. Zato jo je mogoče uporabljati za analgezijo in relaksacijo mišičnih krčev (spazmov),
- ponavljajoča stimulacija z nizkim frekvencami (2-5 Hz) je bolj primerna za izboljšanje mišične kontrakcije in se pogosto uporablja pri stanjih ohromitve (paralize) in pri poškodbah mehkega tkiva,
- tretja možnost so različne pulzne stimulacije, ki imajo ekscitatorni učinek. Uporabljajo se predvsem pri ohromitvah ter pri poškodbah mehkega tkiva, ozeblinah in išiasu.
